STRUKTURA KONDICIJSKEGA TRENINGA V NOGOMETU

Fizična priprava ali telesna priprava je pomemben del treninga športnikov na poti do uspeha in zelo vpliva na njegove rezultate in zdravje. Vrhunski šport postavlja visoke zahteve za organizem in če se želimo uspešno in brez negativnih posledic ukvarjati športom, je potrebno previdno in temeljito pristopiti k načrtovanju in izvedbi telesne priprave.

Telesna priprava v vrhunskem športu pomeni izvedbo treningov s ciljem doseganja vrhunske forme športnika. Vrhunsko formo karakterizirajo izjemna psihofizična pripravljenost in sposobnost premagovanja ekstremnih naporov v specifičnih okoliščinah in hitra regeneracija po le-teh.

Vrhunska telesna pripravljenost pomeni tudi večjo kapaciteto energije tako na psihološkem kot na emocionalnem področju. Samozavest in koncentracijo na igrišču je možno ohraniti samo, če je športnik telesno pripravljen in ve, da je v vrhunski formi, ker je premagal trenažne obremenitve, ki so nujne, da lahko funkcionira na najvišji ravni, izpostavljen maksimalnim fizičnim in psihološkim obremenitvam. Ko športnik naporno trenira in ve, da je v dobri formi, dobi večje zaupanje v lastne moči in ne odstopa, saj ve, da bo našel rešitev v vsaki tekmovalni situaciji.

Športni trening je dolgoročen proces izpopolnjevanja, ki poteka kontinuirano brez prekinitve, v katerem se stalno izmenjavajo intervali obremenitve in razbremenitve - oziroma treninga in počitka.

OSNOVNI CILJI TELESNE PRIPRAVE:

  • priprava organizma za vrhunsko izvedbo na treningu in tekmi 
  • izboljšanje specifične delovne sposobnosti športnika,
  • preprečitev poškodb,
  • regeneracija organizma po naporu
  • spodbujanje in ohranjanje optimalnega zdravstvenega stanja športnika - rehabilitacija po poškodbi

KONDICIJSKI TRENING LAHKO RAZDELIMO NA:

ENERGIJSKI TRENING-TRENING VZDRŽLJIVOSTI

1. aerobni trening:

  • nizko intenzivni trening
  • zmerno intenzivni trening
  • visoko intenzivni trening

Cilji aerobnega treninga:

  • izboljšanje kapacitete srčno-žilnega in dihalnega sistema, da prenaša kisik do mišic
  • izboljšanje sposobnosti aktivnih mišic, da koristijo kisik z namenom dobivanja energije skozi daljši čas
  • izboljšanje sposobnosti okrevanja športnikov po zelo intenzivni aktivnosti

Izboljšanje aerobnih sposobnosti omogoči igralcem:

  • da opravljajo športne aktivnosti ves čas v visokem tempu
  • da hitreje okrevajo po obdobju intenzivnega dela in da tekom aktivnosti naredijo večje število ponovitev visoke intenzitete
  • da izboljšajo odpornost in vzdržljivost ter s tem zmanjšajo možnost tehničnih in taktičnih napak med tekmo

2. anaerobni trening:

Glede na to, da obstajata dva anaerobna izvora energije, razlikujemo dve vrsti anaerobnega treninga:

  • anaerobni fosfatni trening ali trening hitrosti in agilnosti - sestavni del živčno-mišičnega treninga
  • anaerobni glikolitični trening ali trening hitrostne vzdržljivosti

Temeljni cilji hitrostne vzdržljivosti:

  • izboljšanje sposobnosti športnikov, da energijo, potrebno za delo, proizvaja zanaerobno-glikolitičnim procesom
  • izboljšanje sposobnosti športnikov za izvajanje ponavljajočih aktivnosti visoke intenzitete skozi celo tekmo
  • izboljšanje sposobnosti športnika za neprekinjeno izvajanje aktivnosti visoke intenzitete skozi daljše obdobje
  • izboljšanje sposobnosti okrevanja športnikov po zelo intenzivni aktivnosti

Razlikujemo dve vrsti treninga hitrostne vzdržljivosti:

  • maksimalni laktatni trening
  • trening tolerance na laktate

Potrebno je poudariti, da:

  • obe vrsti hitrostne vzdržljivosti možno realizirati izključno z uporabo intervalne metode treninga
  • treninga hitrostne vzdržljivosti ni priporočljivo vključiti v trening za športnike, mlajše od 16 let
  • vaje hitrostne vzdržljivosti je potrebno izvajati v zadnjem delu treninga
  • treninga se ne priporoča izvajati več kot dvakrat tedensko
  • treninga se ne sme izvajati dan pred tekmo in dan po njej
  • uspešna realizacija treninga zahteva zelo visoko motivacijo športnikov

ŽIVČNO-MIŠIČNI TRENING:


1. trening hitrosti in agilnosti

cilji:

  • izboljšanje športnikove anticipacije ali predvidevanja situacij v igri
  • izboljšanje športnikove hitrostne reakcije na različne situacije v igri
  • izboljšanje športnikove hitrosti, tipa sprinta s žogo ali brez nje
  • izboljšanje športnikove hitrosti spremembe smeri gibanja z žogo ali brez nje

vrste treninga hitrosti in agilnosti:

  • trening mehanike gibanja
  • trening sprinta - štartna hitrost, trening pospeševanja, trening frekvence gibov, trening sprinta z uporom (asistenca)
  • trening agilnosti - trening upočasnevanja in ustavljanja, dirigirani tening, neobvezni trening, trening z asistenco
  • integrirani trening hitrosti in agilnosti

2. trening za moč

Predstavlja zelo pomemben element kondicijske priprave skoraj v vseh športih.

cilji:

  • izboljšanje eksplozivne moči in hitrosti športnikov
  • izboljšanje mišične vzdržljivosti
  • optimizacija zgradbe in sestave telesa
  • prevencija proti poškodbam

Trening za moč lahko razdelimo na:

trening maksimalne moči:

  • trening povečanja povprečnega obsega mišic (hipertrofija)
  • izboljšanja medmišične in znotrajmišične koordinacije

trening mišične vzdržljivosti:

  • dinamični trening
  • statični (izometrični trening)

trening eksplozivne moči:

  • balistični trening
  • pliometrijski trening

3. trening fleksibilnosti

cilji:

  • povečanje ali vzdrževanje gibljivosti sklepov
  • prevencija poškodb mišic

Tipične oblike treninga fleksibilnosti so:

  • dinamično iztezanje
  • statično iztezanje

4. trening ravnotežja in funkcionalne stabilizacije sklepov

cilji:

  • izboljšanje ravnotežja in funkcionalne stabilnosti sklepov
  • prevencija poškodb
  • izboljšanje drugih motoričnih sposobnosti


Vrstni red razvoja kondicijskih sposobnosti lahko razdelimo v tri različne razširjene komponente:

1. delovna kapaciteta:

  • razvoj aerobne vzdržljivosti
  • anaerobne vzdržljivosti
  • ravnotežja in stabilnosti sklepov
  • fleksibilnosti

2. moč:

  • razvoj maksimalne moči
  • eksplozivne moči
  • elastične moči

3. hitrost:

  • razvoj hitrosti in agilnosti
  • hitrostne vzdržljivosti

Moramo poudariti,da je najprej potrebno razvijati kondicijske sposobnosti, ki zahtevajo velik obseg dela in trening usmerjati v sposobnosti, ki zahtevajo visoko intenzivnost dela.

Kondicijska priprava mora omogočiti varno in uspešno izvedbo specifičnih in tehnično-taktičnih znanj in veščin v športu.